Člani ZKPS na XXVII. Svetovnem kongresu UNIAPAC, Rim 2022

Posted on:

V Vatikanu se je v dneh od 21 do 22. oktobra 2022 vršil XXVII. Svetovni kongres združenja krščanskih poslovnežev UNIAPAC. Udeležilo se ga je okoli 600 predstavnikov združenj krščanskih poslovnežev iz 40-tih držav iz Evrope, Južne Amerike, Afrike in Azije. Iz Slovenije smo prisostvovali štirje člani Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS): Tone Rode, direktor založbe Družina, zakonca Neja Samar Brenčič in Matija Brenčič ter Drago Rudel, predsednik ZKPS.

Program kongresa v angleškem jeziku je dostopen na:

https://drive.google.com/drive/folders/1znQybLWR8jfI1u4qESszgeJv44aC6uti

Delo na kongresu je potekalo v obliki plenarnih zasedanj v velikem amfiteatru nad halo Pavla 6 v Vaticanu, v kateri potekajo papeževe večje avdience. To so bila predavanja in predstavitve (9), delavnice (3) in pričevanja (3). Kongres je vodil predsednik UNIAPAC, poslovnež, Bruno Bobone iz Portugalske. V kongres so bile vključene še zasebna avdienca pri papežu Frančišku, generalna skupščina UNIAPAC ter svečana večerja udeležencev konference ter njihovih svojcev.

Osnovno sporočilo kongresa je bilo, da svetovna ekonomija, ki je prežeta s neoliberalnim kapitalističnim pogledom, potrebuje korenite spremembe, saj razmere dolgoročno na globalnem nivoju niso več vzdržne. Krščanski poslovneži prepoznavamo, da je temeljna težava v neupoštevanju človeka kot osebnosti in cilja ekonomije, zato smo poklicani, da pričnemo spreminjati obstoječi sistem. Za spremembe je potreben pogum, kar je bil tudi moto kongresa. V lasti kristjanov oz. ustanov poslovnežev, ki zagovarjajo krščanske vrednote, je okoli 1% svetovnih financ t.j. 800 milijard US$ (Jean-Baptiste de Franssu, Francija), kar je dovolj dobra osnova za pričetek sprememb v teh ustanovah. V zgodovini razvoja gospodarskih dejavnosti – ekonomije je mogoče prepoznati trenutke oz. spremembe, ki so odločilno  vplivali na njen razvoj. Tak trenutek je tudi danes, torej sedaj (Bertrand Badré, France, Chairman, Blue Like An Orange Capital). Glavna spremembe se morajo vršiti v videnju vloge človeka kot osebnosti v prihodnjem tehnološkem svetu in digitalni ekonomiji, kjer morata biti spoštovanje človeka in princip dela za skupno dobro temeljni vrednoti. Skupno dobro vključuje solidarnost, princip nadomestnosti, upoštevanje človeškega dostojanstva in seveda zdrav razum. Združenje svetovnih informacijskih gigantov GAFAM (Google, Apple, Facebook, Amazon, Microsoft) je ustanovilo Digitalno univerzo s pomenljivim imenom »Naprej od človeka (Beyond human)«. Pogled kliče po spremembah prav pri videnju vloge človeka v digitalni prihodnosti. Nemoralno bi bilo pooblastiti državo za urejanje tega, kar bi morala biti osebna obveznost krščanskih poslovnežev, ki smo del svetovne ekonomije. Zanimivo je bilo, da so se vsi govorci s tem strinjali, strinjanje pa je bilo čutiti tudi v komentarjih udeležencev. Vprašanje je seveda, s kakšnimi aktivnostmi doseči te spremembe. “Poslovneži moramo na novo ovrednotiti naše poslanstvo in sprejeti odgovornost za prenovo poslovnega sveta! Bog od nas zahteva ne le nadgradnjo naše notranjosti v Ver.2.0, pač pa njeno predrugačenje, da bomo popolnoma novi ljudje, sposobni dosegati spremembe.” (Joao Pedro Tavares, Portugalska).

Povezovanje krščanskih poslovnežev

Če hočejo krščanski poslovneži uvajati spremembe v gospodarskem sistemu, se morajo močneje povezati. Mednarodno združenje UNIAPAC zmore povezovati, če je le volja in če uporabimo ustrezne pristope. Madžarski predstavnik József Tóth, predsednik fundacije krščanskih poslovnežev ÉrMe, je predstavil novo spletno komunikacijsko platformo združenja UNIAPAC, imenovano UNIVERSUM. Z njo naj bi se v prihodnje tesneje povezalo 45.000 aktivnih poslovnežev, ki so v 40-tih državah prek svojih združenj včlanjeni v UNIAPAC. Platforma bo omogočala izmenjavo izkušenj, podporo pri medsebojni pomoči med člani ter, kot orodje za pritegnitev mladih poslovnežev, da bodo bolje spoznavali poslovni svet. Vse to naj bi podpiralo prizadevanja za načrtovane spremembe globalne ekonomije.

Z dostojno plačo postati najmanj del srednjega ekonomskega razreda

Zanimiva je bila pobuda, da se preusmerimo od gledanja na minimalno plačo kot osnovno merilo ustreznosti plačila za delo ter se začnemo pogovarjati o dostojni plači za polno zaposlitev (Arturo Zapata, Mehika). Doseči moramo, da bo redno in polno zaposleni delavec v zasebnih podjetjih (v teh nas dela veliko) imel dostojno plačo, ki ga bo v njegovem okolju uvrščala vsaj v spodnji srednji ekonomski razred. Poslovno okolje, v katerem je to uresničljivo, mora biti prežeto z duhom medsebojnega spoštovanja. To mora biti vzajemno med vodstvom in zaposlenimi, torej med delodajalci in delojemalci in ne le enostransko s strani vodstva.

Delati dobro v ekonomiji ima svojo ceno.

Podjetje je vzdržno na dolgi rok samo, če proizvaja dobiček, ki pa ga je potrebno deliti z deležniki. »Poslovneži smo misijonarji 21.stoletja!« (Roland Decorvet, Switzerland, Director of Philafrica Foods). Delati dobro v poslovnem svetu ima svojo ceno npr. gospodarske investicije v krajih, kjer te niso opravičljive po klasičnih ekonomskih merilih. Če postaviš investicijo na štiri stebre: človek, družba, okolje in finance, se morda izplača, saj delati dobro lahko prinaša tudi nefinančne (npr. socialne) učinke. Seveda pa je potrebno učinke objektivno meriti s pokazatelji, kot so npr.: Koliko delovnih mest si ustvaril v zadnjih letih?, Koliko ur usposabljanja si namenil zaposlenim?, Koliko otrok tvojih zaposlenih se šola? itd.

Četrta tehnološko revolucija

Trije predavatelji so naslovili izzive in priložnosti, ki jih prinaša četrta tehnološko revolucija in digitalizacija vse družbe, vključno z gospodarstvom. Nekateri gledajo na tehnološki razvoj kot na vero. Pri takem odnosu je nevarnost, da bo človek izločen oz. prezrt ter postavljen na mesto izdelka. Človek je cilj ekonomije, ne pa le uporabnik tržnih izdelkov. Tako tudi ne sme postati suženj izdelkov, ki jih sam naredi.

Prav tako je potrebno, da so že v samo načrtovanje izdelkov vključeni tudi etični principi. Kot primer je Eric Salobir iz Francije navedel delovanje spletnih programov agencij za povezovanje parov (»ženitne posredovalnice«). Če program ne najde ujemajoče osebe za trajno zvezo, ponudi osebo zgolj za srečanja. Kako narediti program, ki bo spoštoval osebnost iskalca in kako zmanjšati razliko med vizijo tvorcev programa ter pričakovanji uporabnika? Tudi ko preučujemo družbo, naj študije vključujejo socialna in etična vprašanja. Če želimo družbo z vrednotami, moramo spraševati tudi po njih!

Umetna inteligenca kot izziv

Nekateri trdijo, da bodo informacijski sistemi z uporabo metod umetne inteligence kmalu vedeli več o nas, kot to vemo me sami. Toda le Bog ve več o nas, kot mi sami, saj je rekel: “Preden si se rodil, sem te poznal.” Za predavatelja, Jean-Pierre Casey-a iz Francije, inteligenca, ki naj bi jo pridobili računalniki in pametne naprave, ne obstaja. »Umetna inteligenca« je skupek tehnologij, ki temeljijo na podatkih in procesih, zato se je ni potrebno bati. Strojno učenje, s katerim naj bi razvili umetno inteligenco, ni učenje o človekovi identiteti in se ne križa s človekom kot osebnostjo. Upanje za našo prihodnost torej niso inteligentni stroji pač pa preobrazba človeške družbe, v kateri moramo aktivno sodelovati.

Zasebna avdienca pri papežu Frančišku

Zasebno avdienco udeležencev svetovnega kongresa UNIAPAC pri papežu Frančišku je pričel predsednik UNIAPAC, g. Bruno Bobone. V nagovoru papežu je poudaril potrebo po spremembah v današnji ekonomiji ter poklicanost krščanskih poslovnežev, da pri tem sodelujejo.

Papež Frančišek se je strinjal, da je potrebno poustvariti svetovno gospodarstvo, ki bo temeljilo na človeku kot osebnosti. Le takšno gospodarstvo lahko nudi trajnosten in vzdržen razvoj našega planeta. Poudaril je, da je pri tem potrebno skrbeti za uboge in šibke. Naročil nam je, da naj vključujemo mlade z zavedanjem, da so ne le naša prihodnost, pač pa tudi sedanjost.

Nagovor Bruna Boboneja papežu Frančišku (v angleškem jeziku) je dostopen na povezavi:

https://uniapac.us13.list-manage.com/track/click?u=571ae6899105a80fd65fec5df&id=32df6017b5&e=3fc42294a1

Papežev nagovor (v angleškem jeziku) je dostopen na povezavi:

https://drive.google.com/file/d/1nTPHuLY32bN8rKiIkywH7R5LlPRsEHnY/view

Del predstavnikov ZKPS na kongresu UNIAPAC.
Slovenski udeleženci XXVII. Svetovnega kongresa UNIAPAC pred oltarjem v cerkvi Sv. Petra v Vatikanu.