Predsednik ZKPS, Drago Rudel, na XXVI. Svetovnem kongresu UNIAPAC

V dneh od 22.-23.nov. 2018 je v Lizboni potekal 26. Svetovni kongres mednarodnega združenja krščanskih poslovnežev UNIAPAC, ki sem se ga udeležil kot predsednik Združenja krščanskih poslovnežev Slovenije (ZKPS). ZKPS je uradno član UNIAPAC od leta 1991 (uniapac.org).

Slogan konference je bil “Business as a noble vocation – Podjetništvo kot plemenito poslanstvo”. Udeležilo se ga je nad 400 udeležencev iz vsega sveta: od Filipinov do Južne Amerike. Med udeleženci so poleg katoličanov bili tudi protestantje in celo muslimani.

Prvi dan kongresa (22. nov. zvečer) smo pričeli s svečano otvoritvijo kongresa. Pričeli smo z molitvijo in nato nagovorom predsednika UNIAPAC, g. Rolanda Medeirosa in glavnega organizatorja svetovnega kongresa, g. Joãa Pedra Tavaresa. Udeležence je s posebnim pismom naslovil papež Frančišek. Nagovor v angleškem jeziku je dostopen na: https://mailchi.mp/fondsuniapac.org/news-from-uniapac-september-1680793?e=bf0364b5fb.

Na daljavo sta z video sporočilom prisotne pozdravila tudi kardinal Peter Turcson in portugalski predsednik, g. Marcelo Rebelo de Sousa.

Mons. Bruno-Marie Duffé je predstavil že peto verzijo dokumenta »Poslanstvo krščanskega poslovneža«.

Drugi dan kongresa (23. nov.) zjutraj smo pričeli s pričevanji povabljenih poslovnežev (glej PANEL 1 na spletu), ki so vidijo vodenje v poslovnem svetu kot svoje poslanstvo, h kateremu smo poklicani. S svojim delom lahko bistveno prispevamo k spremembi človeka na bolje in s tem spremembam k boljši družbi. Med govorci so bili poslovneži iz Slovaške, Senegala, Indonezije, Filipinov in Maroka.

Drugi sklop (glej PANEL 2 na spletu) je bil namenjen osvetlitvi pomena vključenosti in vključevanja v poslovnem svetu. V okrogli mizi so izmenjali mnenja ljudje različnih profilov: od velikega poslovneža iz ZDA, ženske, ki v ZDA vodi gibanje za večjo vlogo žensk pri vodenju (Led by her), predsednika svetovnega Karitas, predstavnika mednarodne organizacije za delo (ILO), nune, ki dela na področju socialnega obnašanja multinacionalk v državah v razvoju ter vodje gibanja »podjetja brez revščine« iz Paragvaja.

Tretji sklop (glej PANEL 3 na spletu) je naslavljal navdihujoče obnašanje poslovnežev, ki temelji na vrednotah in odločitvah. O upoštevanju le teh  pri vodenju svojih podjetij so spregovorili poslovneži od podpredsednika City Bank do direktor podjetja s 300 pravniki na Portugalskem. V razgovoru so odprli tudi teme, kot sta korupcija v poslovnem svetu in odgovornost poslovnežev za vključevanje v politiko. Kot zanimiv primer je g. Etienne Wibaux omenil, da so v podjetju uslužbenci bili dolžni konec leta razdeliti vsa med letom prejeta poslovna darila. V nekaj letih je prejemanje daril v podjetju usahnilo.

Četrti sklop (glej PANEL 4 na spletu) je bil namenjen pogovoru o spodbujanju takšnega poslovanja, ki prispeva k skupnemu dobremu. Poglede so izmenjali akademiki iz Velike Britanije, ustvarjalci novih pobud na področju socialnega investiranja iz Francije in poslovneža iz Velike Britanije (premogovništvo) ter Filipinov (gradbeništvo). Med njimi je bil tudi promotor tehnologije blockchain, ki bi ga uporabil za odpravo korupcije, ki jo danes omogočajo velike podatkovne baze.

Dan smo zaključili s svečano večerjo v hotelu Marriott.

Tretji dan kongresa (24. nov.) smo pričeli s podelitvijo priznanj »Podjetništvo kot plemenito poslanstvo”. UNIAPAC je podelil tri regionalne nagrade poslovnežem iz Senegala (Aime Sene, CEO Hertz Senegal), Latinske Amerike (Nathan Shabot Marcos, Mexico) ter Evrope (Augostin Mujyarugamba, Italy). Glavno nagrado je prejel g. Ramon del Rosario, Jr., podjetje PHINMA iz Filipinov, ki je postavil zasebno univerzo v okolju, kjer je le 3% katoličanov. Zavzema se za reformo vzgoje na Filipinih, ki mora vključevati tri izhodišča: Želim, Zmorem, Pripadam.

Nadaljevali smo z okroglo mizo na temo »Izzivi prihodnosti dela«, ki jo je vodil msgr. Msgr. Robert J. Vitillo iz ZDA, generalni sekretar pri Mednarodni katoliški komisiji za migracije (glej PANEL 5 na spletu). V njej so sodelovali razpravljavci različnih profilov kot npr. svetovalec za sociološko-verska vprašanja iz Francije, predsednik uprave AXA zavarovalnice iz Francije in ekonomist in politični raziskovalec iz Švice. Barvitosti udeležencev so bila ustrezna tudi mnenja o tem, kako se mora spremeniti naše dojemanje dela. Na trg dela bodo vplivale demografske spremembe, migranti, nove tehnologije, nove oblike dela, kot je npr. delo na daljavo itd. V tem spremenjenem delu je potrebno postaviti tudi meje, v katerih bo spoštovana človekova osebnost. Prišlo bo sprememb paradigem, kot npr. učiti se, da boš pridobil delo (“Learn for Work”) v novo »učiti se ob delu in z delom (“Work to learn – Learning by doing”). Ta tranzicija pa zahteva tudi socialno tranzicijo, ki jo moramo še opraviti.

Ob zaključku kongresa je predsednik UNIAPAC, g. Medeiros naznanil, da bo naslednji, 27. Svetovni kongres UNIAPAC, leta 20121 na Filipinih. Odločenost, da to organizirajo, je poleg prejemnika glavne nagrade UNIAPAC, g. Ramona del Rosaria, potrdila tudi filipinska ambasadorka na Portugalskem, ki se je udeležila zaključka kongresa.

26. Svetovni kongres UNIAPAC v Lizboni smo zaključili s sv. mašo v konferenčni dvorani.