Mednarodni simpozij »Državljani in demokracija v postsocialističnih – komunističnih državah« 6. okt. 2016 v Državnem svetu RS v Ljubljani
V Državnem svetu RS smo 6. okt. 2016 izvedli mednarodni simpozij o vlogi državljanov v civilni družbi
V letu 2016 v Sloveniji praznujemo 25 let samostojnosti in s tem vrhunca demokratičnih sprememb. Družbeno dogajanje, ki je konec 80-ih in v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja zajelo velik del Evrope, z njim pa tudi Slovenijo, je v dotlej avtoritarne družbe prineslo nove ustave in ključne zakone.
Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije je v počastitev 25-letnice samostojne Slovenije v sodelovanju s:
- Fundacija Konrad Adenauer Stiftung
- Socialna akademija
- Časnik.Si – spletni časnik
- Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka
- Društvo Fokus 2031
- Društvo Slovenski katoliški izobraženci
dne 6. okt. 2016 pripravilo v Državnem svetu RS v Ljubljani mednarodni simpozij z naslovom »Državljani in demokracija v post socialističnih/komunističnih državah«. Namen simpozija je bil prispevati h krepitvi vloge državljanov in civilne družbe v Sloveniji, njegov cilj pa krepiti razumevanje stanja demokracije in državljanske udeležbe (participacije) po 25-tih letih demokracije.
Prisotne so nagovorili:
- dr. Drago Rudel, Združenje krščanskih poslovnežev Slovenije
- Jožef Horvat, N.Si, poslanec in predsednik Odbora za zunanjo politiko DZ RS
- dr. Michael Lange, direktor Konrad Adenauer Stiftung, Zagreb
Kot izhodišče smo postavili spoznanje, da zgolj strukturne spremembe še ne prinašajo nujno tudi sprememb v razmišljanju in ravnanju državljanov. Celotnega družbenega sistema ni mogoče spremeniti na hitro, še počasneje pa se spreminja demokratična in državljanska kultura. Ali smo državljani Slovenije in državljani drugih postsocialističnih družb v zadnjih 25 letih dovolj kakovostno in načrtno pristopali h gradnji državljanskih kompetenc državljanov? Kako smo v tem času na državljansko in demokratično kulturo vplivali s šolskim sistemom, mediji, civilno družbo, kako smo gradili zaupanje v institucije? Kakšen je profil državljana Slovenije po 25 letih življenja v demokratični družbi? Kje se skrivajo dodatne zmožnosti za njegovo večjo in odgovornejšo družbeno participacijo? Kako nadgraditi šolski sistem, volilni sistem, medijsko srenjo, neformalno izobraževanje in kanale družbene participacije, da bodo imeli državljani več volje, vpliva in moči za njihov prispevek k slupnemu dobremu?
Cilji simpozija so bili:
- Pregledati kazalnike stanja demokracije v posameznih državah ter identificirati močne in šibke točke sistema v posamezni državi.
- Orisati profil državljana v postkomunističnih družbah danes in njegove zmožnosti (kompetence) za polno in aktivno participacijo v demokratičnih procesih.
- Opredeliti podsisteme, ki naj bi posamezniku pomagali pri razvijanju državljanskih kompetenc ter ovrednotiti njihov pozitivni ali negativni prispevek v zadnjih 25 letih (šolski sistem, mediji, mladinsko delo, institucije …)
- Zbrati ukrepe za krepitev demokratične kulture v Sloveniji in postkomunističnih družbah.
- Na tržnici prikazati primere dobrih praks formacije državljanov za demokratično državljanstvo.
V prvem delu plenarnega zasedanja, ki je bil namenjen pregledu kakovosti demokracije v post socialističnih/komunističnih državah, so spregovorili:
- Doc.dr. Peter Rožič, TEOF, UL, je nastopil s predavanjem »Civilna družba in tranzicijska pravičnost iz vidika pokomunističnih in demokratizacijskih primerjav s Slovenijo«.
- Prof.dr. Miro Haček, FDV UL, je razpravljal na temo “Kakovost demokracije v Sloveniji: proces demokratizacije in zaupanje v politične institucije“
- Doc.dr. Botond Feledy,profesor na Katoliški univerzi v Budimpešti pa je predstavil pregledno študijo: “Izzivi demokratične tranzicije v državah Višegrajske skupine”.
V drugem delu z naslovom “Državljani po 25-tih letih demokracije in njihove sposobnosti za aktivno vključenost v demokratične procese” so razpravljali:
- Izr.prof.dr. Tomaž Erzar, TEOF UL, na temo »Odpravljanje travmatičnih posledic preteklega režima in opustitev vloge žrtve«
- doc.dr. Simona Kukovič, FDV UL, na temo »Nove vpetosti državljanov v procese odločanja na lokalni ravni in odprtost lokalnih političnih vodij« ter
- mag. Mario Plešej, SAK, na temo »Mladi in aktivno državljanstvo: kako so mladi usposobljeni za dialog, odpuščanje in spravo?«
- Matej Cepin, SAK na temo »Kaj mora znati vodja civilnodružbene pobude?
Predstavitev kompetenčnega modela in izkušenj z njegovo uporabo«
V tretjem delu je Janko Korošec,vodja Socialnega tedna 2016, je predstavil predloge ukrepov za pet ključnih področij civilne družbe (stebrov predlagane platforme), ki so: identiteta, družina, kariera, zdravje in solidarnost. Predlogi so nastali kot rezultat dialoga med udeleženci Zaključnega seminarja Socialnega tedna 2016.
Četrti del simpozija je bil revija organizacij delovanja nekaterih organizacij civilne družbe v Sloveniji, ki s svojim delom uspešno krepijo demokracijo in socialno vključenost v Sloveniji. Nastopili so:
dr. Aleš Maver Časnik – spletni magazin
Tjaša Sušin ZSKSS
Marko Balažic Fokus 2031
Jože Mlakar Prebudimo Slovenijo
dr. Tadej Rifel Zavod Sv.Stanislava, IREŠ
Tomaž Kavčič Domovina.je
Igor Podbrežnik Društvo Demos na Kamniškem
Janez Snoj Vrtec Sončni žarek
Za polno izkoriščenost potencialov demokratičnih družb je potrebno v procese vključevati državljane. Ti morajo zato posedovati pester nabor znanj, veščin in prepričanj. Mednje gotovo sodijo zmožnost demokratičnega pritiska, kritičnega razmišljanja, razumevanja zakulisja družbenih dogajanj, načinov aktivne družbene participacije in podobne. Da se angažirajo, je potrebna tudi velika mera zaupanja v institucije, medije in ljudi na vodilnih položajih.
Na podlagi rezultatov simpozija želimo začrtati potrebne aktivnosti za večjo in odgovornejšo družbeno participacijo državljanov v civilni družbi in pri ključnih državnih odločitvah. Simpozij je nadgradnja petih tematsko obarvanih dogodkov v okviru Socialnega tedna 2016 .
Simpozij je finančno podprla fundacija Konrad Adenauer Stiftung s sedežem v Zagrebu.
